Zakaj svetovna morja postajajo vse temnejša?

Sprememba, ki že vpliva na celotne ekosisteme, povzroča, da odprta morja prepuščajo vse manj svetlobe. Po besedah oceanografa Tima Smitha znanstveniki še ne razumejo povsem posledic tega pojava, a upanje ostaja.

V somraku, skoraj neslišno in večinoma neopaženo, se v oceanih odvija največja selitev biomase na Zemlji. Bilijoni drobnih organizmov – med njimi zooplankton, kril in nekatere globokomorske ribe – se iz globin dvigajo proti površju, kjer jih privablja razcvet fitoplanktona. Ponoči se hranijo, zaščiteni pred plenilci, ki lovijo s pomočjo vida, ob sončnem vzhodu pa se znova umaknejo v globine, piše Nova.rs.

Kako so odkrili, da oceani temnijo?

Gibanje Sonca in Lune narekuje ritem življenja številnih morskih vrst. Vendar so znanstveniki v zadnjih desetletjih opazili, da se veliki deli oceanske površine skrivnostno temnijo. Smith in njegova ekipa pa sta bila lani prva, ki sta ta vzorec opazila na odprtem morju. Od takrat ekipa raziskuje, kako podnebne spremembe in raba tal vplivajo na oceane ter kako ključno vlogo ima svetloba za življenje v njih.

Odkritje, da oceni temnijo, je sicer prišlo nekoliko nepričakovano. Znanstveniki so analizirali dve desetletji satelitskih podatkov, da bi spremljali spremembe v optičnih lastnostih oceanov. Namesto naključnih sprememb so odkrili obsežna in med seboj povezana območja, kjer voda postaja vse manj prosojna in prepušča vse manj svetlobe. Ocene kažejo, da je približno petina svetovnih oceanov na neki način potemnela.

Zakaj prihaja do tega pojava?

Na obalnih območjih je vzrok povezan predvsem z rekami, ki se izlivajo v morje. Spremembe v rabi tal, kot sta denimo krčenje gozdov in širjenje kmetijstva, vplivajo na to, kaj se izpira v rečne tokove. Ob poplavah se količina delcev in organske snovi še poveča, zaradi česar voda dobi značilno temnejši odtenek.

Dodatno težavo predstavljajo hranila iz gnojil, ki spodbujajo rast fitoplanktona. Ob njegovem nenadnem cvetenju svetloba vse težje prodira v globlje plasti vode. Čeprav je temnenje obalnih voda že dobro znan pojav, pa nove raziskave kažejo, da se ta proces širi tudi na odprto morje.

Kaj se dogaja na odprtem morju? Spremembe so najverjetneje povezane s podnebnimi spremembami. Naraščajoče temperature oceanov, pogostejši vročinski valovi in ​​spremembe slanosti namreč vplivajo na kroženje vode. Fitoplankton je odvisen od svetlobe, hranil in temperature. Stabilnejše plasti vode, ki nastanejo v toplejših razmerah, pa spodbujajo njegov razvoj, kar dodatno prispeva k temnenju oceanov.

Kako to vpliva na življenje v oceanih?

Temnenje oceanov vpliva na celotno prehransko verigo. Fitoplankton je osnova tega sistema, zooplankton, ki se z njim hrani, pa je ključni člen za ribe. Ti organizmi se vsak dan selijo na stotine metrov navzgor in navzdol ter pri tem sledijo svetlobi.

Če svetloba ne prodira dovolj globoko, se prostor, v katerem lahko organizmi živijo, se hranijo in razmnožujejo, zmanjšuje. Znanstveniki to primerjajo s stiskanjem ogromnih populacij na omejen prostor. To lahko poveča tekmovanje za vire, spremeni odnose med plenilci in plenom ter ima posledice za ribištvo po vsem svetu.

Ribe, ki se pri lovu zanašajo na vid, kot so tune, bi se lahko bile prisiljene zadrževati bližje površju. Hkrati pa fitoplankton, ki proizvede približno polovico kisika na Zemlji, spreminja globino, na kateri lahko učinkovito izvaja fotosintezo.

Kaj se dogaja ponoči?

Tudi šibka mesečina ima pomembno vlogo v življenju morskih organizmov. Pomaga jim pri orientaciji in določa, kdaj se je varno dvigniti proti površju. Vendar pa z naraščajočo motnostjo vode tudi ta svetloba težje prodira v globino, kar lahko spremeni nočno življenje v oceanih ter vpliva na načine srečevanja in sporazumevanja med vrstami.

Temnenje oceanov vpliva tudi na cikel ogljika. Zooplankton ob odmiranju namreč prenaša ogljik v globine, vendar če ostaja na površju, se manj ogljika "zaklene" v oceanu. Posledično se lahko več ogljika znova vrne v ozračje, kar dodatno vpliva na podnebne spremembe.

Ali je mogoče ukrepati in ali obstaja razlog za optimizem?

V obalnih območjih so ukrepi možni. Z boljšim upravljanjem kmetijstva, zmanjševanjem onesnaževanja in nadzorom nad odtekanjem snovi v reke je mogoče prispevati k bolj bistri vodi. Že danes potekajo projekti, ki si prizadevajo za razvoj bolj trajnostnih sistemov proizvodnje hrane.

Na odprtem morju pa je situacija precej bolj zapletena. Tudi ob takojšnji ustavitvi emisij toplogrednih plinov bi oceani za okrevanje potrebovali desetletja ali celo stoletja.

A razlogi za optimizem obstajajo. Oceani imajo namreč izjemno sposobnost okrevanja, če jim damo priložnost. To potrjujejo tudi gozdovi morskih alg, ki so se na zaščitenih območjih po ekstremnih vročinskih valovih hitro obnovili.

Zato se v zadnjih letih vse več pozornosti namenja širjenju zaščitenih morskih območij. Ob ustreznem upravljanju ta omogočajo, da se ekosistemi obnovijo in postanejo odpornejši na podnebne spremembe.

Oceani pokrivajo približno 70 odstotkov Zemljine površine, uravnavajo podnebje ter vsrkavajo ogromne količine toplote in ogljika. Njihova zaščita ni le vprašanje ohranjanja narave, temveč ključno za ohranitev življenja na našem planetu, še piše Nova.rs.